Varstvo 2017
Že ob pol osmih dopoldan sta nas na parkirišču pred šolo čakala dva avtobusa in nas odpeljala proti Dobriču nad Polzelo, kjer smo pričeli naš vzpon. Pot nas je vodila po cesti ob osličkih in ovčkah, potem pa smo prispeli v gozd in nekajkrat kar pošteno ugriznili v kolena, se tu in tam spotaknili ob korenine dreves ter bili, kot po navadi, zelo veseli, ko smo zagledali vrh cerkve, saj je to pomenilo malico. Po napolnjenih trebuščkih smo uživali na soncu, si šli ogledat cerkev, se “poštempljali”, nato pa se počasi odpravili nazaj proti avtobusoma. V šoli smo veseli ugotovili, da so naše super kuharice pripravile pico. Popoln dan!
Varstvo 2017
V torek smo imeli se lepo. Veselo v Mestnem parku je bilo.
A ne samo to! Obiskala nas je Televizija Celje, spoznali pa smo tudi Regijski center za obveščanje Celje. Na centru so nam predstavili svoje delovanje in opremo, za pridnost pa so nas nagradili s kuliji in poučnimi knjižicami, ki nam bodo v pomoč, če se znajdemo v težavah.
Pa pokukajmo še v naš razgiban popoldan. Ni manjkalo športa, igre in ustvarjanja. Med dvema ognjema je še vedno top, punce so svoje modne dodatke polepšale z ročno izdelanimi rožicami iz blaga, poigrali pa smo se še z barvami za steklo. Da ne bo pomote, tudi fantom gre to delo dobro od rok.
Varstvo 2017
Mi razigrani smo, po igrišču skačemo. Igramo se in lovimo. Športamo, se veselimo.
Popoldan pa pod šotor vas povabimo, da se spoznamo in malo poklepetamo.
Varstvo 2017
V petek je bilo pri nas veselo.
Se je igralo,
plesalo,
športalo in
pelo.
Pa tudi kakšno šalo smo povedali.
Varstvo 2017
Današnji izlet je bil res mala malica za naše, po navadi hitro utrujene nožice, saj smo na cilj prispeli že po slabi uri hoje. Šli smo namreč na Stari grad Celje. Učitelj Andrej nas je varno pripeljal čez mesto do gozda ob vznožju gradu, kjer smo si napolnili baterije s sadno malico. Nato smo se po rahlo strmi, a senčni poti začeli vzpenjati proti bivališču Celjskih grofov. Zgoraj nas je pričakala prijazna gospa, ki je počakala, da smo pomalicali, potem pa nam je razkazala to veliko kamnito utrdbo. Povedala nam je veliko zanimivih stvari o bivših prebivalcih gradu, grofih Celjskih, ter zgodbo o nesojeni ljubezni med Friderikom II. in Veroniko Deseniško. Med vzponom na Friderikov stolp smo šteli stopnice, ki vodijo na vrh, zgoraj pa uživali v razgledu na mesto Celje. Po nas je nato prišel avtobus, ki nas je odpeljal na kosilo. Za zaključek dneva smo si privoščili ogled risanke, tisti, ki pa smo jo že videli, smo slikali s temperami in izdelovali rožice iz servetkov.
