Skoči na glavno vsebino
03 428 51 11 ppv@iosce.si

Obiskali smo vojašnico!

V sredo dopoldan smo obiskali vojašnico v Celju. Izvedeli smo, da je Slovenska vojska nastala leta 1993 iz takratne Teritorialne obrambe Republike Slovenije (TO). Sprva je vojska temeljila na naborniškemu sistemu, ki je bil leta 2003 ukinjen, nadomestila pa ga je profesionalna vojska. Velika prelomnica za Slovensko vojsko je bil vstop Slovenije v NATO. Danes je Slovenska vojska moderna oborožena sila s kar 7557 pripadniki stalne in 1662 pripadniki rezervne sestave, ki izvaja različne naloge doma in po svetu. Vrhovni poveljnik Slovenske vojske pa je predsednik Republike Slovenije.
Pogledali smo si lahko nova vojaška vozila, videli smo vojake med treningom, bili pa smo tudi v notranjosti reševalnega vozila. Naučili smo se prve pomoči in uporabe defibrilatorja, na koncu pa smo večkrat pretekli mini vojaški poligon.
Popoldan smo ustvarjali; delali smo verižice, zapestnice in druge zelo lepe izdelke. Poglejte jih na fotografijah!

Na Celjski koči!

V ponedeljek, 27. 8., smo izkoristili lepo vreme in se v dopoldanskem času igrali na zunanjem igrišču. Popoldan pa smo ustvarjali veeelik plakat z odtisi naših dlani. Poglejte fotografije!

Torek je bil dan za pohod. Z avtobusom smo se zapeljali na Svetino, od tam pa smo peš zakorakali proti Celjski koči. Vodič Črt nam je med potjo podal nekaj zanimivih informacij o nadmorskih višinah, učiteljica Alenka pa nam je na kratko opisala zelo zanimivo življenje Alme M. Karlin (Alma je sicer pokopana na Svetini). Ko smo prišli na Celjsko kočo, smo najprej pojedli malico, nato pa igrali nogomet in uživali na tamkajšnjih igralih. Potem smo se po cesti vrnili na Svetino in se z avtobusom odpeljali nazaj v šolo.

Ste že videli fosile rib in školjk? Mi smo jih!

V četrtek dopoldan smo se sprehodili do Mestnega parka Celje in se zabavali na igralih. S sabo smo vzeli tudi razne družabne igre, ki ji smo jih lahko igrali v senci pod krošnjami dreves.
Po kosilu nas je obiskal geolog. S sabo je prinesel fosile rastlin, rib, školjk, polžev … zob megalodona in čeljust jamskega medveda, ki je izumrl pred več kot 27.000 leti. Ime je dobil po dejstvu, da so večino okostij našli v jamah, kar nakazuje na to, da je preživel v jamah mnogo več časa kot npr. rjavi medved, ki v njih samo hibernira. Bil je velik kot največji danes živeči medvedi; samci so v povprečju tehtali med 400 in 500 kg, samice pa med 225 in 250 kg

V petek dopoldan smo se razživeli na in ob novem igrišču; igrali smo gumitwist, balinčke, badminton … nekateri pa so risali s kredami.
Po kosilu smo se igrali ‘Pokaži kaj znaš’; bilo je ogromno talentov – videli smo karate, odbojko, nogomet, igranje na ksilofon in za konec še igranje na violino.

Osvajali smo vrhove!

V sredo zjutraj smo se z avtobusom zapeljali do kraja Griže, od tam pa smo se peš odpravili na Hom (605 m). Vreme je bilo prekrasno, zato smo bili zelo dobro razpoloženi. Iz asfaltirane ceste, ki je vila čez naselje, smo krenili na makadamsko pešpot skozi gozd ter zakorakali navkreber. Tik pod vrhom smo že lahko občudovali razgled – na vzhodni strani so nad Savinjsko dolino vzpetine severnega dela Posavskega hribovja; v bližini se dviga Bukovica, pred njo sta naselji Griže in Migojnice; vidita se tudi Konjiška gora in Boč. Povsem na vrhu pa stoji Dragov dom na Homu. Tam smo pomalicali in se gugali na gugalnicah. Celo pot je pred nami hodil prijazen kuža, ki smo mu na vrhu dali malo vode, da se je odžejal. Počakal nas je v senci potem pa šel z nami nazaj v dolino. Bilo je čudovito!

Ko bomo veliki, bomo gasilci!

V ponedeljek in torek smo se sprehodili do gasilskega doma, kjer so nas pričakali prijazni gasilci in psička Kori, ki zna tudi računati. Gasilci so nam pokazali kako se spustijo po drogu, ko je potrebno hitro oditi na pomoč. Gasilci nam namreč pomagajo pri požarih in naravnih nesrečah! Predstavik gasilcev nam je razložil, da obstajajo prostovoljni in poklicni gasilci … tega do sedaj nismo vedeli.
Bili smo v notranjosti najsodobnejšega gasilskega vozila, preizkusili smo cev za gašenje požara, pokazali so nam tudi gasilsko vozilo iz leta 1930, amfibijsko vozilo in čoln.
Popoldan pa smo risali na temo “kaj bom, ko bom velik” in izdelovali gasilska vozila iz kartona in kolaža.

 

Ameriški miniaturni konji v Konjeniškem centru Celje!

V petek smo obiskali bližnji Konjeniški center s pokrito jahalnico in zunanjim jahališčem. Neposredno pred centrom se nahaja tudi otroške igrišče z igrali, kjer smo se – pred prihodom vodiča – malo razigrali.
Nato je prišel vodič in nam razkazal okolico; videli smo lahko poligon z ovirami za preskakovanje, sprehajališče v krogu za konje in notranjost pokrite jahalnice.
Konjev žal ni bilo veliko, ker so z lastniki odšli v Lipico na tekmovanje. Smo se pa zunaj lahko načudili Ameriškim miniaturnim konjem, ki so res zelo majhni. Te konje še mi ne moremo zajahati!
Po kosilu pa smo se razdelili v dve skupini; prva se je v zgornji telovadnici igrala ‘med dvema ognjema’, druga pa je v učilnici ustvarjala prave pravcate umetniške stvaritve.

Dostopnost