Varstvo 2019
Brdo pri Lukovici je kraj, kjer stoji Čebelarski center Slovenije in danes smo se odpravili prav tja. Sonček se je prikazal ravno takrat, ko smo izstopili iz avtobusa. Kako super, kajne? Najprej smo si ogledali kratek film o čebelah, kjer smo izvedeli zakaj so čebele tako zelo pomembne za nas. Brez njih namreč ne bi bilo hrane. Čebele so običajno črne in rumene barve, a naša kranjska sivka je sivkaste barve. Povedali so nam, da čebele ne nabirajo meda, ampak ga pridelajo. Imeli smo pokušino meda, in sicer smo se dodobra posladkali s kostanjevim, lipovim, akacijevim, gozdnim, cvetličnim in hojevim medom. Seveda smo bili tudi zelo ustvarjalni: brusili smo lesene kocke in izdelali štampiljke. Motiv na njih je bil povezan s čebelarstvom. Na čebelarski učni poti smo izvedeli kako dolgo čebele živijo, zakaj so tako pomembne in da je njihovemu zaščitniku ime Sv. Ambrož. Nauk današnjega dne pa je bil: čebelice so resnično naše prijateljice.
Varstvo 2019
Danes nas je namesto sončka razveselila novica, da je na sporedu akrobatika. Ko smo prispeli v telovadnico, smo zagledali ogromne trampoline, ki jih imajo v Freestyle Klub Celje. Izmenično smo poskakovali visooooko v zrak. Skoraj bi poleteli. Bilo je megabombastično! Komaj čakamo naslednjo delavnico akrobatike.
Oblačno vreme ni ustavilo naše razigranosti. Po akrobatiki smo se odpravili na šolsko igrišče.
Ste že slišali za besedo ”recikliranje”? To pomeni, da že uporabljene, odpadne predmete ponovno predelamo, na primer v igrače. No, mi smo danes iz plastenk za vodo naredili posebno igračo, pri kateri moraš biti zelo spreten. Iz kartonastih škatel za jajca pa smo naredili tulipane, ki smo jih nato pobarvali. Zelo odgovorno od nas, kajne? Ko dežuje, na plan pridejo žabice, zato smo se odločili narediti velike in male žabice iz zelenega kolaž papirja. Nato smo tekmovali, katera je dlje skoči.
Varstvo 2019
Dan smo pričeli s prepevanjem slovenske ljudske pesmi ”Ob bistrem potoku je mlin”. Učiteljice so besedilo napisale na tablo, naša prijateljica pa je zraven narisala prelepo sliko. Ob prepevanju smo tudi zaplesali. Po glasbeni urici smo ustvarjali z das maso in školjkicami, nekateri pa smo risali. Po kosilu smo veselo zaplesali. Vsak je lahko izbral skladbo po izbiri in pokazal plesne korake, ostali pa smo mu sledili. Bilo je zeloooo zabavno, pa še dodobra smo se razgibali.
Varstvo 2019
Danes nas je obiskala psička Lava iz Velenja. Lava je stara dve leti in je labradorka. Gospa Mojca je Lavina lastnica in jo doma dresira. Najprej smo ponovili kako pravilno poskrbeti za psa v vročih dneh. Ves čas mora imeti na voljo svežo vodo in senco. Gospa Mojca nam je kaj vse psička zna: sedi, lezi, tačko, ”high-five”, itd. Ali veste da Lava razume angleško? Ko ji je Mojca ukazala ”left” je zavila levo, ko pa ji je ukazala ”right” pa desno. Potem smo ji skrili epruvteko z dišečim eteričnim oljem, ona pa je z vohom poiskala skrit predmet. Najprej smo ji epruvetko skrili v luknjo v drevesu, potem pa še pod vedro. Obakrat je bila uspešna pri iskanju, zato smo ji zaploskali. Gospa Mojca je tudi postavila poligon na katerem nam je Lava pokazala kako je hitra in kako dobro skače. Na koncu pa smo jo lahko tudi pobožali. Bila je zelo prijazna.
Po kosilu smo izdelovali 3D razglednice, igrali šah, spomin, risali in se veselo družili.
Varstvo 2019
Četrtkovo dopoldne smo preživeli v telovadnici, saj nam je ga. Marjeta postavila poligon. Igrali smo se tudi zelo zanimivo igro z mavrično plahto, ki je imela v sredini luknjo. Mi pa smo se morali s skupnimi močmi potruditi, da žogica ne pade skozi luknjo. Plezalci smo se povzpeli na sam vrh plezalne stene.
Popoldanske urice smo preživeli v učilnici kjer smo igrali družabne igre, uživali v bralnem kotičku, odprli restavracijo in se umetniško izražali. Seveda pa smo tudi danes imeli delavnico robotike. Kljub deževnemu vremenu smo preživeli čudovit dan med prijatelji.
Varstvo 2019
Včerajšnje deževje je ravno prav ohladilo ozračje, da smo se lahko danes odpravili na pohod na Hom. Ob 8.00 zjutraj smo se z avtobusom odpravili do Griž, nato pa smo se pod vodstvom gospoda Črta, ki je planinski vodnik, odpravili na 607 metrov nadmorske višine. Hodili smo po prijetni gozdni poti in spotoma srečali polža, naleteli na nekaj zrelih borovnic, našli pa smo tudi gobana. Tako kot lani, nas je tudi letos vso pot spremljal kuža iz sosednje kmetije. Na vrhu smo pomalicali, pa tudi na kužka nismo pozabili. Dali smo mu svežo vodo. Po krajšem počitku smo se vrnili v dolino, kjer nas je že čakal avtobus. Kuža nam je ves čas zvesto sledil vse do našega prevoznega sredstva, kjer smo mu pomahali v slovo in odšli nazaj proti šoli.
Po kosilu smo ustvarjali iz das mase, tisti najbolj navdušeni nad roboti pa smo se udeležili že tretje delavnice robotike ta teden.
Stran 7 od 8« Prva«...45678»
