Skoči na glavno vsebino
03 428 51 11 ppv@iosce.si

Izurili smo se v sabljanju

V ponedeljek zjutraj, ko še ni bilo tako zelo vroče, smo prvič preizkusili novo igrišče. Zelo nam je bilo všeč! Razdelili smo se v več skupin in se lotili različnih športnih disciplin: od nogometa, košarke … pa vse do badmintona. Jutranjo energijo smo namreč morali nekje ‘pokurit’!
Nato smo popili nekaj vode, se oddahnili in se odpravili v veliko športno dvorano, kjer so nas čakali člani sabljaškega kluba Rudolf Cvetko iz Velenja. Najprej so nam pokazali opremo, ki se uporablja pri sabljanju ter nam razložili pravila tega športa, nato pa so uprizorili pravi pravcati dvoboj! Izvedeli smo tudi, da so sabljanje leta 1896 uvrstili na olimpijske igre in je sedaj prisotno na vseh olimpijskih igrah moderne dobe. Eno izmed pomembnih sprememb v modernem sabljanju predstavlja uvedba elektronskih naprav za registracijo zadetkov, ki so zmanjšale možnost napak in pristranskosti pri sojenju; vsakič, ko se zadane nasprotnika, naprava z lučko in zvokom naznani ti. zadetek.
Člani kluba so s sabo prinesli otroško sabljaško opremo, tako da smo se v sabljanju lahko preizkusili tudi sami. Poglejte nas – pripravljeni smo na olimpijske igre!

Naslednji dan smo se dopoldan sprehodili do Srednje šole za hortikulturo in vizualne umetnosti (Medlog). Tam so nas najprej popeljali skozi čudovit in pisan park z ribnikom, rožami in gredami, nato pa smo – po skupinah – morali iskati barvne orehe, ki jih je ‘veverica’ skrila na različna mesta v parku. Do konca smo jih našli prav vsi; skrivali so se na najbolj nepredvidljivih mestih, tako da smo morali pokazati veliko detektivskega znanja in iskalnih sposobnosti.
Ker je bilo zelo vroče, smo se nazaj na šolo vrnili z avtobusom. Čakalo nas je kosilo!
Popoldan pa je nekaj otrok odšlo v zgornjo telovadnico, kjer so se igrali ‘med dvema ognjema’. Tisti, ki v telovadnico nismo odšli, smo v spodnji učilnici risali, barvali in se zabavali.

Kajaki in kanuji!

Zadnji dan šestega tedna je minil v znamenju veslanja; dopoldan smo se namreč peš sprehodili do Veslaškega centra ‘Špica’, kjer nam je gospod Dušan prijazno povedal vse o veslanju, kanujih, kajakih, opremi, tekmovanjih in materialih, ki se uporabljajo za čolne. Sicer pa je ‘Špica’ domovanje Kajak-kanu kluba NIVO Celje, ki že sedmo desetletje združuje ljubitelje veslanja na divjih vodah. Videli smo kakšne so pravilne tehnike veslanja in ugotovili, da vse skupaj vendarle ni tako zelo enostavno kot izgleda na prvi pogled. Na koncu smo se razgibali na fitnes napravah na prostem, da bomo popoldan lahko lažje nadaljevali z našimi aktivnostmi. Ko smo končali, smo se posedli na avtobus in se odpeljali nazaj do šole.
Po kosilu smo izdelovali ladjice iz različnih vrst papirja. Da so naše ladjice lahko ‘zaplule’, smo izdelali tudi papirnate ‘reke’ in morja’ …

Čarovniki, čarodeji in magi. Izpustili pa nismo niti plezalne šole!

Ker nas bo popoldan obiskal tisti ‘tapravi’ čarovnik, smo se v četrtek zjutraj lotili izdelovanja čarovniških klobukov. Nastali so pisani, veliki, majhni, veseli, zabavni in vsestranski klobuki iz papirja. Bodimo iskreni: izgledamo fantastično!
Nekaj otrok pa ni izdelovalo čarovniških klobukov, saj so se udeležili plezalne šole v veliki telovadnici. Kot izkušeni plezalci so se povzpeli prav do vrha plezalne stene. Očitno postajajo vse boljši!
No, po kosilu pa nas je res obiskal čarodej Roman. Pokazal nam je obilo čarovniških trikov in zvijač. Iz enega robca sta nastala dva; iz razrezane vrvice je nastala nerazrezana; kot pravi čarodej pa je s pomočjo kart bral tudi naše misli!

 

V prijetno svežino …

Danes – v sredo, 1. 8. – smo se iz vročega Celja odpeljali na Roglo (na nadmorsko višino cca. 1500 metrov), kjer je bila temperatura prijetnejša za pohod. Na vrhu smo videli cerkev, veliko nogometno igrišče, hotel in bungalove.
Sprehodili smo se po mehki gozdni poti, mimo krav in teličkov. Po prijetno hladnem smrekovem gozdu smo se spustili do Koče na Pesku, kjer smo se okrepčali in se nato po isti poti vrnili nazaj do avtobusa.
Rahlo utrujeni, a zadovoljni, smo se odpeljali nazaj v Celje na kosilo …

Za nekaj časa smo bili vojaki …

Že smo v šestem tednu! Kako hitro mineva čas …
Vreme je bilo prekrasno, zato smo se v ponedeljek zjutraj odpravili mimo Savinje v park. Tam smo se igrali, lovili, igrali karte in se imeli lepo …
Popoldan pa smo s temparami in odtisi rok ustvarjali naš planet. A ne izgleda dobro?

V torek smo odšli v vojašnico; tam so nas pričakali vojaki in nam razkazali svojo opremo ter vojaška vozila. Povedali so nam, da delo vojaka zahteva veliko discipline in reda.
Pripravili so nam poligon; tam smo lahko pokazali vse svoje spretnosti in sposobnosti. Kar dobro nam je šlo!
Na koncu smo prejeli priznanja, tako da smo se še bolj veseli vrnili v šolske prostore na kosilo.

Dostopnost